Čas branja: 5 min
Strojno prevajanje (MT), ki je bilo še pred kratkim desetletjem nova tehnologija z vprašljivimi rezultati, je v zadnjih letih postalo močno priljubljeno, saj se ljudem zdi vse bolj uporabno. To je neizogibno privedlo do sprememb v prevajalski industriji, saj so številni ponudniki jezikovnih storitev MT postopoma uvedli v delovne postopke in nabor storitev.
V vsakem primeru je zelo koristno, da prvotni prevod še revidiramo ali vsaj lektoriramo, strojne prevode pa je treba temeljito urediti in predelati ter s tem zagotoviti, da so točni, skladni in primerni za javno ali uradno rabo. Tovrstno urejanje strojnega prevoda (angl. post-editing) se od drugih vrst urejanja besedil in prevodov razlikuje na več ključnih načinov. Stroj do prevajanja pristopi popolnoma drugače kot človek, zato se v strojnih prevodih pojavljajo značilne napake in posebnosti, ki jih strokovno podkovana oseba zna prepoznati in odpraviti. V nadaljevanju predstavljamo nekaj problematičnih prevajalskih spodrsljajev, ki jih človeški prevajalci zlepa ne zagrešijo, strojni prevajalnik pa jih najverjetneje bo.
Dobesedni prevodi
Idiomi so nam tako domači, da se niti ne zavedamo, kako močno se nanje zanašamo pri sporazumevanju. Brez težav torej prepoznamo, da ima skupek besed preneseni pomen, strojni prevajalniki pa ne razmišljajo na tak način in zato izraz pogosto prevedejo kar dobesedno. Če naše besedilo na primer vsebuje slikoviti izraz: »Šel je rakom žvižgat,« za katerega vemo, da pomeni umreti, strojni prevajalnik ne bo nujno prepoznal, da ima preneseni pomen, zato ga morda v angleščino prevede dobesedno: »He went to whistle to the crabs,« namesto z ustrezno enakovredno rešitvijo: »He kicked the bucket.«
Medtem ko so napačni prevodi idiomov običajno nemudoma očitni, so lahko dobesedni prevodi tudi subtilnejši. Nenavaden besedni red ali stavčna struktura, četudi slovnično bolj ali manj pravilna, negativno vpliva na kakovost strojno prevedenega besedila in zato terja poglobljen slogovni pregled.
Napačni prevodi
Prav vsak slovar potrjuje dejstvo, da imajo najpogostejše besede več pomenov. Če Oxford English Dictionary odpremo pri besedi set, zelo hitro vidimo, da ima navedenih ogromno pomenov – v izdaji iz leta 1989 kar 430[1]. Ni si težko predstavljati, kako strojni prevajalnik v besedilu samozavestno uporabi napačen homonim, saj konteksta, ki bi se mu pomagal odločiti pravilno, ne razume. Zagotovo ste že naleteli na tovrstne napake, ki so (žal) zelo pogoste v prevodih priročnikov ali uporabniških vmesnikov.
Sploh pri slednjih najdemo številne napake, saj vsebujejo kratke izraze, kontekst pa je pogosto prisoten zgolj v nebesedni obliki.
Vzemimo denimo naslednje ukaze:
- save (a file) – reši namesto shrani (datoteko),
- (go) back – hrbet namesto (pojdi) nazaj,
- run (a program) – teci namesto zaženi (program),
- close (the window) – blizu namesto zapri (okno).
Slovnično pravilno, ampak …
Ugledni jezikoslovec Noam Chomsky je navedel znani primer povedi, ki je popolnoma slovnična, a ne pove prav ničesar: Brezbarvne zelene ideje divje spijo. Pri pozornem branju neredigiranih strojnih prevodov nedvomno opazimo, da so sestavljeni iz zapletenih povedi, ki na prvi pogled delujejo smiselne, v resnici pa so votle in za fasado skrivajo pomanjkanje dejanske vsebine. Take povedi pri skrbnem urejanju prepoznamo, predelamo in jim vdahnemo življenje.
Ujemanje in zanikanje
Interpretiranje konteksta je še vedno v domeni človeka in strojnemu prevajalniku predstavlja veliko oviro. V nizu povedi ali celo znotraj ene same dolge povedi, v kateri je slovnični spol osebka morda izražen samo na začetku, v nadaljevanju pa ni več omenjen, strojni prevajalnik zaimke uporablja nedosledno. Podobno se lahko zgodi tudi pri zanikanju, ki se v nekaterih jezikih ne nujno izrecno izraža, zato v strojnem prevodu lahko beremo besedilo z nasprotnim pomenom od izvirnika. To je težava zlasti pri prevajanju iz jezika, v katerem se besede ne pregibajo pogosto, na primer angleščine, v jezik, kot je slovenščina, ki se pri izražanju močno zanaša na ujemanje vseh elementov povedi z ustreznim slovničnim spolom in številom. Brez razumevanja konteksta ni jasno, na koga se nanaša zaimek they v povedi: »They went to the beach.« Gre mogoče za dva moška, dve ženski, mešani par, več kot dve osebi, eno samo nebinarno osebo? Možnosti je precej in mogoče je bil zaimek uporabljen, ker je oseba neznana. Človek se bo tega zavedel in pri prevodu informacijo ustrezno upošteval, medtem ko bo strojni prevajalnik samozavestno ponudil eno od obstoječih možnosti.
Nedoslednosti
V popolnem svetu bi se srečevali samo z jasno napisanimi besedili, ki bi bila dosledna pri rabi terminologije in registra. A v strojnem prevodu lahko znotraj enega dokumenta beremo dele besedila v različnih registrih, en termin pa je hitro preveden z različnimi izrazi. Seveda ljudje nismo popolni in lahko ustvarimo že neenoten izvirnik, kar težavo v strojnem prevodu samo stopnjuje. Visoko specializirana besedila, kot so pogodbe ali dokumentacija v okviru kliničnih preskušanj, temeljijo na dosledni rabi besedišča, zato strojni prevod ne sme v uradno rabo, dokler ga pod prste ne dobi ustrezno strokovno usposobljena oseba in ga temeljito redigira.
Register in kulturne nianse
Vsako besedilo je nekomu namenjeno, zato je treba upoštevati ciljno publiko ter register prilagoditi bolnikom, zdravstvenemu osebju, splošni javnosti ali določeni starostni oziroma kulturni skupini. Dober strojni prevajalnik lahko posnema register izvirnika, nekoliko več težav pa ima pri doslednosti in zlasti prilagajanju besedila ciljni kulturi. Na splošno je priporočljivo, da je vsaka oseba, ki opravlja lekturo, pregled prevoda in nenazadnje urejanje strojnega prevoda za javno rabo, tudi rojena govorka ciljnega jezika, da se zagotovi lokalizacija najvišje kakovosti.
Lastna imena in nazivi
Napačni prevodi lastnih imen, zlasti tistih, ki so hkrati občna imena, nas lahko pošteno nasmejijo, razen če smo prav mi tisti, ki prevod potrebuje za uradno rabo. Morda se spomnite prenove spletne strani Mestne občine Maribor, ki si je pred nekaj leti s svojimi strojnimi prevodi prislužila celo objavo v medijih. Podžupan dr. Samo Peter Medved je v angleščini postal Dr Only Peter the Bear[2]. Ta nezgoda je širšo slovensko javnost tisti teden sicer nasmejala do solz, a odlično prikazuje, kako pomemben korak v postopku strojnega prevajanja je temeljito urejanje.
Prav vsako orodje je lahko v enaki meri nevarno in uporabno, izid pa je odvisen od tega, kako ga vihtimo. Enako velja za strojne prevajalnike. Njihove vse pomembnejše vloge v sodobnem svetu jim ne moramo odrekati, a se moramo zavedati, da tudi strojno prevajanje pestijo pomanjkljivosti, zato ga moramo znati pravilno uporabljati, da bi ga lahko izkoristili sebi v prid. Na srečo berete blog podjetja, ki vam lahko pomaga najti rešitev, prilagojeno vašim potrebam!
Leave A Comment