Čas branja: 5 min
Za nami je že dobršen del marca in razveseljujejo nas prvi znaki pomladi, a se še kar otepamo sezonskih obolenj. Tudi v naši pisarni smo jim podlegli in se počutimo kot pri zdravnici v čakalnici, ne pa na delovnem mestu. Zaradi gripe, trdovratnega kašlja in neizprosnih alergij (pozdravljen, cvetni prah) smo bili primorani opustiti običajno kramljanje o načrtih za konec tedna in se posvetiti nujnejši temi: rešitvam iz domače lekarne, ki zares pomagajo. Seveda nam pogovori o zdravju niso tuji, saj smo s storitvami, ki jih nudimo, najbolj domači na področju medicine in farmacije.
Kot jezikoslovci pa ne moremo iz lastne kože, in smo se od simptomov in zdravljenja kaj hitro preusmerili k besedam samim. Zakaj imajo določene bolezni tako nenavadna imena? Zakaj nekatera zvenijo skoraj poetično, druga pa so naravnost grozljiva? Kako je prišlo do takih poimenovanj? In tako je nastala ideja za ta prispevek.
Imena bolezni so se vedno oblikovala na podlagi tega, kar smo ljudje opažali in kako smo si to razlagali: od ljudskega izročila do znanstvenih dognanj. Nekoč smo si ljudje razlage za bolezenske pojave poiskali v naravi, v verovanju ali celo pri živalih. Nekatera imena so se obdržala, ker so preprosta, splošno prepoznavna ali globoko zakoreninjena v tradiciji, druga pa so izginila, ko je medicinski napredek razkril, da niso točna, ali ko je družba določene izraze zaznala kot žaljive. Danes se sodobna medicina nagiba h kliničnim, sistematičnim imenom, in organizacije, kot je SZO, spodbujajo nevtralno terminologijo, da bi preprečili stigmatizacijo. Kljub temu so slikovita starejša poimenovanja še vedno prisotna v našem besednjaku, kar odraža trajen vpliv zgodovine in kulture na medicinsko terminologijo.
V tem prispevku si bomo podrobneje ogledali nekaj zanimivih imen bolezni ter razkrili njihov presenetljiv izvor in zgodbe, ki se za njimi skrivajo. Etimologija bolezni združuje jezik, zgodovino in medicino ter ponuja zanimiv vpogled v starodavna vraževerja in razvoj našega razumevanja simptomov.
Malarija (angleško: malaria)
Ime izhaja iz italijanske besedne zveze mala aria, kar pomeni »slab zrak«. V srednjeveški Evropi so namreč verjeli, da je vzrok za bolezen smrdljiv močvirski zrak in ne komarji, ki jo dejansko prenašajo. Gre torej za sposojenko iz italijanščine, ki ohranja prvotno napačno prepričanje.
Gripa (angleško: influenza)
Tudi influenca, uradni izraz za gripo v več jezikih, prihaja iz italijanščine. Prvotno poimenovanje influenza di stelle (»vpliv zvezd«) je odražalo srednjeveško prepričanje, da je občasne izbruhe bolezni povzročalo gibanje nebesnih teles. Sčasoma se je izraz skrajšal v influenza. Slovensko ime gripa pa izhaja iz francoskega grippe, ki dobesedno pomeni »zgrabitev« in opisuje nenaden pojav bolezni.
Sušica (angleško: consumption)
Preden so tuberkulozo v celoti razumeli, so jo v slovenščini poimenovali z besedo sušica, ki je izpeljana iz besede »suh«, saj bolezen povzroča hudo izgubo telesne teže. Podobno tudi stari angleški izraz consumption (»hiranje«) poudarja izčrpavajoče učinke tuberkuloze. Medicinska terminologija se je spremenila, a stara imena nas še vedno spomnijo na to, kako smo ljudje včasih dojemali bolezen.
Božjast (angleško: epilepsy)
Beseda epilepsija izhaja iz grške besede, ki pomeni »ujeti« oziroma »napasti«, saj so ljudje verjeli, da to bolezen povzročajo nadnaravne sile, ki napadejo oziroma zagrabijo telo. Podobno prepričanje odraža tudi stara slovenska beseda božjast, ki je najverjetneje izpeljana iz zveze »božja oblast«, kar se nanaša na dolgoletno razumevanje, da je epilepsija sveta ali božanska bolezen.
Oslovski kašelj (angleško: whooping cough)
Angleško ime bolezni ponazarja značilni zvok, ki ga spuščajo okužene osebe, ko poskušajo normalno zadihati po napadu kašlja. Tudi slovenski oslovski kašelj vzbudi primerjavo opisanega zvoka z oslovskim riganjem.
Steklina (angleško: rabies)
Angleška beseda za steklino, rabies, izhaja iz latinske besede rabere, ki pomeni »raztrgati« ali »biti nor« ter opisuje agresivnost in vznemirjenost, ki jo opazimo pri okuženih živalih. Slovenski izraz steklina sicer pride po drugi poti, rezultat pa je enak, saj prav tako poudarja skrajne vedenjske spremembe, kot je bes. Izvira namreč iz besede stekel, tj. »besen«, »divji«, »blazen«. Obe imeni nam torej povesta, da so se ljudje vedno bali nevarnosti, povezane s steklino.
Norice ali vodene koze (angleško: chickenpox)
Angleški izraz chickenpox morda res vsebuje besedo za piščanca (ang. chicken), a bolezen ni nikakor povezana s perjadjo. Pod tem imenom je znana že stoletja, po najbolj razširjeni teoriji pa naj bi nam povedalo, da je izpuščaj podoben čičeriki (latinsko: cicer). Nasprotno pa slovenski izraz norice nima nobene povezave z besedo »nor«. Izhaja namreč iz praslovanske besede nora̋, ki pomeni »jama« ali »luknja«, kar se nanaša na male vdrte brazgotine, ki bolniku ostanejo, če si spraska izpuščaje in s tem ustvari vdolbine v koži oziroma jamice.
Tudi »koze« pri poimenovanju vodenih koz samo pomotoma izhajajo iz hudomušnih rogatih živali, saj so stari Slovani besedo Pock za »izpuščaj« razumeli kar kot Bock za »kozla« in tako nam je ostala povezava.
Pri razumevanju bolezni smo precej napredovali, njihova imena pa nas pogosto spomnijo na naša pretekla opažanja in prepričanja. Najsibo opisno, simbolično ali povsem zavajajoče, nam ohranjeno poimenovanje omogoča edinstven jezikovni vpogled v to, kako smo nekoč razumeli bolezen. To zgodovinsko izrazje v kombinaciji z vse točnejšo terminologijo na področju medicine lepo prikazuje, kako se jezik in znanost razvijata skupaj.
Kot prevajalci dobro vemo, kako pomembna je uporaba ustreznega jezika. Naše strokovno osebje je kos vsakršnemu besedilu na področjih medicine in farmacije ter zna izbrati pravi jezik za neformalne pogovore, zdravniške zapiske, klinična preskušanja in katero koli drugo vrsto besedila, ki ga potrebujete. Z več kot 20 leti izkušenj zagotavljamo točne in strokovne rezultate ter smo vam na voljo za vse jezikovne potrebe, zato nam brez skrbi zaupajte svoje besedilo.
___________________________________________________________
Bi želeli biti obveščeni o objavi najnovejših člankov? Prijavite se na naš novičnik!
This post is also available in:
English
Leave A Comment