Čas branja: 5 min

Evrovizijska vročica vas je tudi letos zagotovo vsaj oplazila. Četudi vas festival ne zanima, vam je pot najverjetneje prekrižala vsaj kakšna novica ali katera od tekmovalnih skladb. Letošnja zmagovalka je Švica s skladbo The Code, ki jo izvaja Nemo – na prvi pogled to ne pove veliko, a leto 2024 bo v evrovizijsko zgodovino vpisano kot prvo, ko je na festivalu zmagala nebinarna oseba.

Zavod TransAkcija nebinarno osebo definira kot osebo, »ki svojega spola ne zaznava kot izključno v celoti ženskega ali moškega oz. se ne identificira znotraj binarnega spolnega sistema ženska-moški«[1]. Čeprav je koncept nebinarnosti star že toliko kot človeštvo samo, se je zastopanost nebinarnih oseb v javnem diskurzu izboljšala šele v zadnjih letih, z njo pa pojavil izziv, kako ustrezno prilagoditi jezik. Številne nebinarne osebe želijo, da jih naslavljamo s spolno nevtralnimi izrazi – mednje primarno spadajo osebni zaimki, nazivi in drugi elementi jezika, ki jih tradicionalno uporabljamo na različne načine glede na spol.

Nebinarnost v slovenščini: težko reči, še težje storiti

Uspešnost izražanja spolne nevtralnosti je zelo odvisna od značilnosti posameznega jezika. Angleščina se je naslavljanju nebinarnosti prilagodila brez večjih težav. Že vsaj od 15. stoletja namreč pozna tretjeosebni množinski zaimek they tudi kot edninski zaimek, ko spol ni znan. Na ta način edninski they uporablja denimo tudi Shakespeare, najdemo pa ga celo v mnogih angleških prevodih Svetega pisma iz 16. stoletja[2]. Čeprav je tovrstna raba zaimka they široko razširjena, so jo za svojo vzele tudi številne nebinarne osebe in dandanes velja za splošno sprejeto obliko naslavljanja nebinarnosti tudi v številnih medijih – britanska Guardian in BBC sta se je poslužila pri poročanju o letošnji prelomni evrovizijski zmagi.

Morda vas je med branjem že prešinilo, da v slovenščini takšno elegantno rešitev iščemo zaman. Prav imate – za razliko od angleščine namreč slovenščina spada med jezike, ki zelo pogosto izražajo slovnični spol. Če angleška beseda table nima spola, v slovenščini besedo miza takoj prepoznamo kot samostalnik ženskega spola, temu primerno pa moramo uporabiti ustrezne končnice pridevnikov in glagolov ter zaimke. Miza je torej lahko samo lesena, ne pa lesen. Enako seveda velja za osebna lastna imena, pri katerih moramo skoraj vsako besedo v povedi prilagoditi spolu osebe, o kateri govorimo.

Ta lastnost slovenščine nam tudi preprečuje, da bi šli po poti angleščine in za nebinarne osebe uporabili množinski zaimek za tretjo osebo, saj tudi ta obstaja tako v moški (oni) kot ženski obliki (one). Prav tako se niso uveljavile končnice in zaimki za srednji spol (ono), saj ga izrazito povezujemo z neživo stvarnostjo[3], kar »ustvarja pozicijo drugosti oz. ima lahko učinek razosebljenja«[4].

V iskanju rešitve

Jezik je živ in morda se bo nekoč v prihodnosti slovenščina spremenila do te mere, da bo poznala tudi namenske zaimke in besedne končnice, ki ne bodo izražali enega od treh slovničnih spolov. Že v tem trenutku pa obstaja nekaj rešitev, ki jih stroka in družbeno angažirana javnost priporočata za naslavljanje nebinarnih oseb.

1) Vprašajte: najlažji način je preprosto ta, da osebo vprašate, kako želi, da jo naslavljate. V odsotnosti standardizacije v jeziku imajo namreč ljudje lahko različne preference, vprašanje o načinu naslavljanja pa je hkrati tudi znak spoštovanja, ne le do nebinarnih, pač pa do vseh transspolnih identitet.

2) Uporabite podčrtaj: v pisni komunikaciji se je v zadnjih letih kot rešitev za spolno nevtralizacijo slovenskega jezika neuradno uveljavil podčrtaj, ki ga umestimo med končnici za ženski in moški spol – za zdaj še ni splošnega konsenza o tem, kateri slovnični spol naj bo zapisan prvi[5]. To obliko so uporabili tudi nekateri slovenski mediji pri poročanju o letošnji_em zmagovalki_cu Evrovizije, denimo portal MMC:

»Nemo se je rodil_a v Bielu, manjšem dvojezičnem mestu v kantonu Bern. Čez noč je postal_a slaven_a leta 2016, leta 2020 je začel_a pisati in producirati glasbo tudi za druge glasbenike, obenem pa se je lotil_a pesmi v angleščini.«

Če preberete zgolj naslov MMC-jevega članka, lahko sicer opazite, da se spolno nevtralna oblika ne uporablja konsistentno, v nekaterih sorodnih člankih na istem portalu pa celo sploh ne. Naj bo torej vaše glavno vodilo doslednost, če se odločite v komunikacijo uvesti to rešitev.

Podobne oblike so se uveljavile tudi v nekaterih drugih evropskih jezikih s pomočjo različnih ločil. Poleg podčrtaja (npr. SLO prijatelj_ica) tako najdemo tudi rešitve z vezajem ali sredinsko piko (npr. FR ami-e / ami·e), zvezdico (npr. NEM freund*in) in znakom @ ali črko e, ki nadomesti obliki za moški oziroma ženski spol (npr. ŠPA amig@ / amige), če naštejemo le nekaj primerov.

3) Uporabite nevtralen izraz: če v zadnjem času pozorno berete naše članke, lahko opazite, da se v njih zavestno trudimo uporabljati spolno nevtralen jezik tako, da se karseda izogibamo spolno zaznamovanim izrazom. Poleg podčrtaja lahko torej do neke mere jezik nevtralizirate tudi s pomočjo:

a) rabe splošnih izrazov: izraz gledalka_ec zamenjajte z besedo občinstvo, zdravstvena_i delavka_ec z zdravstveno osebje, naročnik_ca s stranka, strokovnjak_inja pa s stroka;

b) spretno premetanih stavkov, ki se izognejo rabi spolno zaznamovanih besed:

Prevajalka_ec mora jezikovne razlike premagovati karseda skrbno, pri čemer se pogosto zanaša na standardizirano izrazje, da bi ohranil_a celovitost in namen dokumenta. → Jezikovne razlike je pri prevajanju treba premagovati karseda skrbno, pri čemer se pogosto zanašamo na standardizirano izrazje, da bi ohranili celovitost in namen dokumenta.

4) Izgovorite obe obliki: podčrtaj je odlična rešitev v pisni komunikaciji, pogosto pa se znajdemo v zadregi, kako spolno nevtralnost izraziti v govoru. V govorjenih besedilih je tako posebej priporočljiva raba nevtralnih izrazov ali stavčnih struktur, kadar pa se spolno zaznamovanim besedam ne moremo izogniti, izgovorimo obe obliki brez veznika: »Zdravilo je namenjeno bolnikom, bolnicam s tenzijskimi glavoboli.« Pri osebnih glagolskih oblikah pa velja pravilo bližine – uporabimo torej obliko tistega slovničnega spola, ki je bliže glagolu[6]: V lekarni so farmacevti, farmacevtke izvedle promocijo novega zdravila. / Promocijo novega zdravila so v lekarni izvedli farmacevti, farmacevtke.

Vaja dela mojstrico_a

Dandanes se jezikoslovna stroka povečini strinja, da moramo jezik pozorno spremljati in pravila po potrebi prilagajati dejanski rabi jezika med ljudmi, ki se sčasoma spreminja. Verjamemo, da se zgoraj opisane smernice danes marsikomu zdijo nenaravne, okorne ali nepregledne, kar je tudi razumljivo, a z vključujočim jezikom družbi pošljemo pomembno sporočilo medsebojnega spoštovanja. Ko se boste lotile_i pisanja naslednjega besedila – bodisi sporočila sodelavkam_cem, objave na družbenih omrežjih, članka ali promocijskega gradiva – bodite glasnice_ki sprememb in, kot poje Nemo, »strite kodo.«

This post is also available in: English