Čas branja: 5 min

Če redno spremljate naš blog in prispevke s področja medicine in farmacije, ste najbrž seznanjeni z našim glavnim vodilom, da medicinsko prevajanje nikoli ni zgolj prenašanje besed pač pa vrvohodsko sprehajanje med jezikom in kulturo.

V preteklih prispevkih smo že pisali o promociji farmacevtskih izdelkov oz. kako pristopiti k prevajanju marketinških besedil. Za učinkovito in, še pomembneje, empatično komunikacijo se je torej poleg golega prevajanja besed treba poglobiti tudi v kulturno ozadje ciljne kulture.

Pomen medkulturne občutljivosti

V gospodarskih sektorjih, kjer so vložki in zatorej tudi tveganja visoki, zlasti v medicini in farmaciji, kulturna občutljivost ni le krilatica in mora biti trdno vpeta v poslovni proces od začetka do konca. Pred leti je neka oglaševalska agencija iz Latinske Amerike v svoji kampanji uporabila sliko roke z gesto »OK«. V številnih državah ta gesta označuje odobravanje, v Braziliji pa velja za žaljivo, kar je agencija spretno vpletla v oglas. Po drugi strani bi bilo za podjetja, ki poslujejo na azijskih trgih, smotrno, da se v kampanjah izogibajo omenjanju Tajvana bodisi kot dela Ljudske republike Kitajske še posebej pa kot neodvisne države, saj bi lahko to izzvalo neodobravanje med javnostjo ali pa celo zanetilo politični spor.

Posledice tovrstnih spodrsljajev torej ponazarjajo, kako nujno je pri prevajanju upoštevati miselnost oz. razpoloženje določene kulture ne le golih besed. Kaj hitro lahko omajajo zaupanje javnosti, zlasti na področjih, kot so medicina, zdravstvena oskrba in proizvodnja zdravil, kjer je zaupanje temeljna sestavina tozadevnih odnosov.

Poznavanje zdravstvenih prepričanj v posameznih kulturah

Številne kulture imajo svoje paradigme glede zdravja, bolezni in načinov zdravljenja. Mnoge azijske kulture verjamejo, da zdravje temelji na ravnovesju jina in janga, zato ta koncept pogosto zasledimo v marketinških kampanjah. Na drugem koncu sveta tudi ameriške staroselske tradicije zdravje pogosto povezujejo s človekovo uglašenostjo z naravo, medtem ko določene afriške kulture posebne zdravilne lastnosti pripisujejo »drevesu življenja«, kot imenujejo baobab.

Prevod, ki ne upošteva teh globoko zakoreninjenih prepričanj, je torej strel v prazno. Predstavljajte si trženje prehranskega dopolnila na kitajskem trgu, ki v skladu s tam uveljavljenim načelom jina in janga ne izpostavi, kako izdelek ogreva oz. hladi organizem – brez tega vidika se potrošnikom izdelek zdi tuj in nanj gledajo z nezaupanjem. Pri prevajanju gradiv za posamezne trge je ključno poznati lokalne tradicije, jih po možnosti omeniti, v najboljšem primeru pa s posluhom za lokalno tržišče celo vključiti v kampanjo, ne da bi s tem ogrozili strokovno pravilnost navedb.

Medicinski frazemi in njihove kulturne implikacije

Frazeme oz. idiome, še posebej take, ki so povezani z zdravjem, najdemo v prav vsakem jeziku.

  • V francoščini »avoir le cafard« pomeni biti potrt ali turoben, vendar se dobesedno prevaja kot »imeti ščurka«.
  • V ruščini »больная тема« oz. »bolna tema« ni povezana z zdravjem, pač pa pomeni perečo oz. občutljivo temo.
  • V pogovorni slovenščini izraz »bolan« (npr. »bolana tema«) razumemo kot nekaj, kar je »zelo zanimivo« ali »kul«, podobno tudi »sick« v angleščini.
  • V japonščini je pogost frazem »hara ga tatsu«, ki se dobesedno prevede kot »želodec mi stoji pokonci«, vendar dejansko pomeni, da je človek jezen ali nejevoljen.

Predstavljajte si medicinski vprašalnik, v katerem je ta frazem narobe preveden, zato se stanje pacienta napačno diagnosticira kot prebavne težave in ne kot čustvena razrvanost. Zato moramo poskrbeti, da se ne izgubi bistvo prenesenega sporočila.

Frazemi so začimba jezika, obenem pa so edinstven prevajalski oreh. Dobesedni prevodi lahko privedejo do nesporazumov, ki so lahko smešni, begajoči, v skrajnih primerih pa celo nevarni. Strelu v kolenu se najbolje izognete, če se povežete s specializiranimi, izkušenimi in preverjenimi prevajalkami in prevajalci.

Vloga spola in družbenih hierarhij v medicinskem komuniciranju

V bližnjevzhodnih kulturah bi se zdelo neprimerno, če bi zdravnik moškega spola neposredno komuniciral s pacientko brez prisotnosti ali soglasja njenega moškega sorodnika. Po drugi strani bi morebitna neenakopravna obravnava v nordijskih državah, kjer je enakopravnost spolov zelo pomembna, v zdravstveni komunikaciji veljala za izjemno neprimerno. V nekaterih južnoazijskih kulturah se o zdravstvenih odločitvah, zlasti glede žensk, pogosto posvetujejo s starejšimi družinskimi člani. In medtem ko so v določenih delih Afrike v zdravstvene odločitve lahko vključeni plemenski voditelji, starešine skupnosti in/ali drugi družinski člani (viri 1, 2 in 3), zahodne družbe v ospredje izrazito postavljajo pravico do individualnega odločanja glede lastnega zdravja.

Neupoštevanje teh hierarhij lahko vzbudi nezaupanje ali celo povzroči neupoštevanje navodil. Poznavanje tovrstnih dinamik in posluh zanje lahko tako pri individualnih ustnih napotkih kot pri trženju v obliki pisnih gradiv krepi zaupanje v stroko in doslednejše upoštevanje zdravniških nasvetov.

Oblike (medicinske) dokumentacije in s tem povezane norme

Kulturne preference narekujejo slog in izčrpnost medicinske dokumentacije. Na Japonskem imajo zelo v čislih podrobno dokumentacijo, saj priča o tem, da so bile preiskave temeljite, medtem ko se je v nekaterih delih Afrike zaradi nižje stopnje pismenosti o zdravstvenem stanju bolje sporazumevati ustno. In če so v ZDA navajeni prejeti podrobna navodila za uporabo zdravil, ruska javnost pričakuje jedrnato in jasno dokumentacijo, saj je stvarnost nadvse cenjena lastnost.

Za farmacevtska podjetja je torej priporočljivo, da razmislijo o možnosti uporabe zvočnih navodil, vizualnih vodnikov ali infografik. Prilagoditev formata, v katerem se posredujejo vsebine, regionalnim navadam se obnese bolj kot slabo pregledne zloženke in bistveno bolj pripomore k temu, da ciljna publika razume navodila in jih tudi upošteva.

Nasveti in najboljše prakse

Medicinskim in farmacevtskim podjetjem, ki želijo pustiti pečat v mednarodnem okolju, svetujemo naslednje:

  • Oprite se na lokalno strokovno znanje in izkušnje: Domače prevajalke in prevajalci so najboljša izbira, saj bodo v besedilo vnesli pristnost in ujeli odtenke, ki jih osebe, ki niso iz zadevne kulture, pogosto spregledajo.
  • Na kulturno in jezikovno raznolikih trgih razmislite o več prevodih (vključno s prevodi v posamezna narečja), ki bodo prilagojeni celotni paleti lokalnih jezikov.
  • Preizkusite in po potrebi prilagodite pristop: Kar se obnese v urbanem okolju, se morda slabše obnese na podeželju, tudi če gre za isto državo. Prevedeno gradivo preizkusite na lokalni podskupini – ne pozabite, da se tudi nova zdravila v okviru kliničnih preskušanj najprej uporabijo na majhni demografski skupini, preden dobijo dovoljenje za promet v državi ali regiji. Gre torej za podoben princip.

Pri medicinskem prevajanju so nianse alfa in omega. S konkretnimi, resničnimi primeri smo ponazorili, da strokovna pravilnost, prepletena s kulturno inteligenco, ni le dobra praksa, temveč je ključna za prodor na želeno tržišče.

Se želite varno prebiti skozi kulturni labirint medicinskih prevodov? Dovolite, da vas skozenj vodimo mi. Pišite nam na info@alamma.eu za izčrpen posvet ali informacijo, kako vam lahko pomagamo pri osvajanju področja kulturno občutljivih medicinskih prevodov.