Čas branja: 4 min

Pa smo tudi letos dočakali december, ki pri marsikom vzbudi občutke topline, upanja in bližine. Ste z mislimi že pri še toplih piškotih in zvoku prasketajočega ognja?

Morda že načrtujete praznično večerjo in na spletu brskate za novimi recepti, ki bi jih lahko preizkusili. V tem primeru ste zagotovo opazili, da merjenje sestavin običajno ureja eden od dveh sistemov: metrični ali imperialni. Slednji se najpogosteje uporablja v ameriških receptih, medtem ko prvi prevladuje na evropskih spletnih straneh z navodili za kulinarično ustvarjanje. Tudi če med iskanjem popolnega svečanega obroka zadenete terno, vas lahko recept, ki zahteva skodelice tega in žlice onega ter govori o pintah, unčah in galonah, odvrne od tovrstnega udejstvovanja. Pri peki je namreč prav skrbno odmerjanje sestavin pogosto tista čarobna razlika med slastnim pecivom in neužitno gmoto sladkorja. Brez skrbi – preden vas praznično vzdušje povsem mine in najljubši praznični pulover zabrišete v smeti, si preberite naš kratek povzetek glavnih značilnosti različnih vrst merskih enot in pretvorb.

Je žlička res pač žlička?

Ameriški recepti nas s preprostim seznamom sestavin pogosto očarajo: 2 skodelici mleka, 3 skodelice moke, 1 žlička soli … Sploh ne potrebujemo tehtnice? Skoraj sanjsko!

Res je lahko, vendar ne smemo pozabiti, da ni čisto vsaka žlička za kavo, ki je ostala od nekega davno izgubljenega servisa, ustrezna. Gre za natančno določene količine, ki jih je treba stehtati, razen če se nam v kuhinjskem predalu skriva priročen komplet merilnih skodelic in žličk. Poleg tega omenjene enote uporabljamo predvsem za merjenje prostornine in ne mase, kot je pri nas običajno. V šoli so nas učili, da enoti nista zamenljivi, razmerje med njima pa je odvisno od gostote snovi. Pri preračunavanju prostornine v maso si je zato priporočljivo pomagati s tabelo za pretvorbe ali spletnim kalkulatorjem za določeno sestavino.

Tudi merilne skodelice moramo znati pravilno uporabljati. Skodelico moke na primer pravilno odmerimo tako, da z merilno skodelico zajamemo zajetno količino moke ter z nožem ali ročajem žlice ob zgornjem robu poravnamo vrh in odstranimo odvečno količino. Vsebine skodelice ne smemo potlačiti.

Kako mislite palico masla?

Še ena sestavina, ki je omenjena v številnih ameriških receptih, je palica masla. V ZDA in Kanadi maslo pogosto prodajajo v obliki tanke pravokotne ploščice (imenovane kar palica), ki je zelo priročna za peko. Ena palica masla ustreza polovici skodelice, kar je 8 žlic – simpl ko pasulj! Morda nam na tej točki zavedanje, da smo razvozlali skrivnost skodelic in žlic, greje evropsko dušo, a v hladilniku imamo verjetno še vedno standardni 250-gramski blok masla. Kaj pa zdaj? Lahko bi ga stopili in odmerili s skodelicami, a ima stopljeno maslo drugačne lastnosti, ki bi v receptu lahko povzročile zmedo. Zapomniti si moramo le, da je palica masla težka 113,4 grama. Morda nam tehtnica vendarle še pride prav!

Funti, unče, pinte in galone

Odmerjanje skodelic in žlic se zdi še kar preprosto – gre za vrsto posode, ki si jo lahko predstavljamo in obvladamo njeno uporabo. Pomeni nekaterih drugih merskih enot in njih pretvarjanje pa lahko našemu metrično naravnanemu umu predstavljajo zajetnejši zalogaj. Lotimo se jih postopoma.

Funte in unče običajno (a ne vedno) uporabljamo za merjenje mase suhih sestavin, s pintami in galonami pa merimo prostornino tekočin. Stvari dodatno zaplete še dejstvo, da obstajajo razlike med ameriškimi in britanskimi imperialnimi merami. Vzemimo za primer galono mleka. V ZDA je to približno 3,785 litra, britanska galona pa nanese 4,546 litra – če bomo torej uporabili napačno, bomo namesto ravno prav sočnega peciva pridelali razmočeno kašo ali suho opeko. V Veliki Britaniji bomo s pinto piva, ki znaša 568 ml, veliko bolj zadovoljni kot v ZDA, kjer meri le 473 ml. Odkar smo opazili, da v Združenem kraljestvu sestavine v receptih vse pogosteje navajajo v metričnih enotah, ponoči spimo precej slajše.

Pretvarjanje teh enot je sicer razmeroma preprosto: v enem funtu je 16 unč oziroma 454 gramov, v eni unči pa 28 gramov. V eni ameriški pinti sta dve skodelici oziroma 473 ml, v galoni pa 3,8 litra. Seveda pa zapletom še ni videti konca. Prišli smo namreč do tako imenovanih tekočinskih unč, s katerimi merimo prostornino, in ne mase. Od običajnih unč jih ločimo in prepoznamo po okrajšavi »fl oz«, v eni pa sta dve žlici oziroma 30 mililitrov. V enem tekočinskem funtu pa je 16 tekočinskih unč oziroma 480 ml. Razlike med merami za maso in prostornino se nam morda zdijo zanemarljive, a peka je umetnost, ki zahteva natančnost!

Niti ne tako peklenskih 400 stopinj

Na koncu si poglejmo še temperaturo. Če ne živimo v ZDA, smo najverjetneje vajeni Celzijeve lestvice, zato se nam zdi popolnoma absurdno, ko nam recept veleva, naj delikatni biskvit za pol ure podvržemo žganju pri 400 stopinjah, preden se spomnimo, da gre za stopinje Fahrenheita. To pa pomeni že skoraj blagodejnih (vsaj za naš ubogi biskvit) 200 stopinj Celzija, pri katerih se nam bo pecivo zagotovo zapeklo v nežno in zlato rjavo poslastico, ki bo osupnila goste, da se jim bodo cedile sline. Le odpreti moramo spletni pretvornik merskih enot ali za izračun ustrezne temperature uporabiti formulo [°C] = 5/9([°F] – 32).

Hvala za nasvete, ampak sem na prevajalskem blogu, mar ne?

Res je! Misel na sveže pečene dobrote nas je nekoliko zanesla na stranski tir, zato namenimo zdaj nekaj povedi pravilnemu prevajanju (oziroma lokalizaciji) merskih enot.

  1. Pri prevajanju med jeziki, ki ne uporabljajo istega sistema merskih enot (npr. ameriška angleščina in slovenščina), je treba vse enote prilagoditi ciljnemu jeziku in kulturi. To ne velja le za peko: da dobimo razdaljo, moramo milje pretvoriti v kilometre, za količino zapadlega snega moramo prešteti, koliko centimetrov je v palcih, velikost sobe pa si bomo lažje predstavljali, ko jo iz kvadratnih čevljev preračunamo v kvadratne metre.
  2. Za zapis decimalnih števil v angleščini uporabljamo pike, v drugih evropskih jezikih pa dajemo prednost vejicam. Po drugi strani za ločevanje tisočic v angleščini uporabljamo vejice, v drugih evropskih jezikih pa pike. Če je v angleškem receptu zapisanih 1,500 ml tekočine, je to liter in pol, ne pa nekaj kapljic, kar je količina mleka, s katero lahko obogatimo le jutranji macchiato.
  3. Zaželeno je, da pri zapisovanju merskih enot med številko in enoto naredimo nedeljivi presledek, kar pomeni, da v programu Microsoft Word namesto same preslednice pritisnemo kombinacijo tipk Ctrl + Shift + preslednica. S tem preprečimo, da bi bila številka v eni, enota pa v drugi vrstici, ter tako olajšamo branje in vsem vpletenim v urejanje našega besedila izpolnimo božične želje.

Najboljše rešitve v stiski

Na spletu je dostopnih več pretvornikov merskih enot, kot bi jih lahko prešteli, kar nam pomaga hitro prilagoditi želeni recept sistemu, ki nam je bolj domač. Nekatere spletne strani z recepti navajajo sestavine po imperialnem in metričnem sistemu ali imajo celo vgrajen samodejni pretvornik. Še nikoli se ni bilo lažje preizkusiti v pripravi okusne hrane, ne glede na to, ali je mikavni recept nastal čez lužo ali kje drugje.

Opredelitve ščepca, kančka in trohice se ne bomo niti lotili, se pa na spletu najdejo številni poskusi drznejših duš. A le kakšno bi bilo življenje brez nekoliko improvizacije in tveganja? Kar pa zadeva skodelico dobrote – ta ni nikoli prepolna. 🙂

Vsi v Alammi vam želimo mirne in vesele praznike v najboljši družbi ter vse lepo v novem letu!