Čas branja: prib. 6,5 min

Ključni procesi zagotavljanja kakovosti pri prevodih medicinskih/farmacevtskih besedil

Naraščajoče potrebe po prevodih na področju medicine in farmacije ne gre zanikati. Ne le da podjetja potrebujejo prevode raznolikih besedil, ki zajemajo vse od regulativne dokumentacije do obrazcev in dokumentov, povezanih s farmakovigilanco, prevodi morajo biti dobri. Ne, biti morajo popolni. Neprilagojenost prevoda ciljnemu uporabniku, najsi bo ta bolnik, zdravstveni delavec ali regulativna agencija, ali napake v prevodu imajo lahko resne posledice. Da do tega ne pride, skrbijo procesi zagotavljanja kakovosti, zasnovani posebej za odkrivanje in odpravljanje napak, nedoslednosti in drugih težavnih elementov prevedenih (včasih celo izvirnih) besedil. Naši naročniki so tako lahko prepričani, da so prevodi vrhunske kakovosti in jih lahko takoj posredujejo ciljnemu uporabniku.

Naše izkušnje, ki zajemajo več kot 15 let prevajanja medicinskih in farmacevtskih besedil, so nas naučile, da je v tej industriji zelo malo prostora za napake.  Le-te v najboljšem primeru vodijo do dodatnih stroškov, v najslabšem  pa celo do ogrožanja življenj, zato je nadzor nad kakovostjo prevodov ključen. V Alammi kakovost zagotavljamo na dva načina:

  • s korektivnimi ukrepi, ki so manj optimalen, a vseeno pomemben in neizogiben del nadzora kakovosti, in
  • s preventivo, katere cilj je zagotavljanje ustrezne kakovosti od samega začetka.

Korektivni ukrepi

Korektivni ukrepi so zahteven in večplasten postopek, sestavljen iz več korakov, ki jih izvajamo med samim prevajalskim procesom in po zaključku le-tega.

Najprej se prepričamo, da prevod vsebinsko in slovnično pregleda kvalificiran in ustrezno izobražen revizor z bogatimi jezikovnimi izkušnjami na danem področju.

Revizor poskrbi za:

  • Jezikovni pregled: preveri, ali je prevajalec sledil vsem slovničnim pravilom ciljnega jezika in s tem poskrbi, da je prevod jezikovno neoporečen.
  • Slogovni pregled: revizor analizira slog izvirnega besedila in uporabljene jezikovne prvine. Ob tem se vpraša dvoje:
    Katere jezikovne prvine(če sploh) je avtor uporabil za dosego želenega vpliva na bralca?
    Je besedilo predvsem znanstvene narave in zgolj  navaja dejstva ali je njegov namen kakor koli vplivati na bralca?
    Na podlagi teh dveh vprašanj revizor zagotovi, da  je prevod ustrezen,  informacije pa so podane z uporabo primernih, ciljnemu jeziku prilagojenih slogovnih figur. Jezikovni in slogovni pregled skupaj sestavljata postopek lekture ciljnega besedila.
  • Terminološki pregled: revizor preveri, da je uporabljena terminologija primerna in ustrezno prenese pomen in sporočilo izvirnega besedila.  Revizor tudi zagotovi, da je prevajalec upošteval terminologijo in slogovne preference posameznega naročnika.

Po opravljeni reviziji popravke pregleda in potrdi prevajalec, ki je pripravil prvo različico prevoda. Pregled in potrditev revizorjevih popravkov prevajalcu dajeta možnost, da zavrne spremembe, za katere meni, da so neustrezne, s tem pa zagotovi vsebinsko in slogovno enoten končni izdelek. Popravki prevajalcem omogočajo, da se neprestano izpopolnjujejo in izboljšujejo svoje prevode. Prav zato zaposleni  v Alammi našim prevajalskim sodelavcem redno pošiljamo povratne informacije.

Zadnji korak je temeljit pregled kakovosti (opravljen ročno in avtomatsko), ki ga opravi vodja projekta.  Postopek vključuje tako avtomatski pregled ujemanja števil (tj. avtomatska primerjava števil med izvirnim in prevedenim besedilom) kot tudi oblikovni pregled, s katerim se prepričamo, da med prevajalskim procesom ni prišlo do sprememb ali napak pri sami obliki dokumenta.

Ti procesi zagotavljajo, da so vsakršne (zelo človeške) napake, ki so se morebiti prikradle v besedilo med prevajanjem, odkrite in odpravljene, poleg tega pa poskrbijo, da končni  izdelek pomensko, terminološko, slogovno in oblikovno ustreza izvirnemu besedilu.

Preventivni ukrepi

Preventivne ukrepe je nekoliko težje definirati, saj se  razlikujejo glede na naročnika prevoda, pa tudi pa tudi glede na vrsto ter vsebino  izvirnega besedila. Kljub temu v Alammi trdno verjamemo, da je izvajanje preventivnih ukrepov nujno, zato so pomemben del vsakega prevajalskega projekta. Le tako lahko zagotovimo najboljšo kakovost prevoda.

Mednje štejemo:

Pazljiv izbor izkušenih prevajalskih ekip z ustrezno izobrazbo in drugimi potrebnimi znanji.  Vsi naši prevajalci, revizorji in lektorji imajo ustrezno formalno izobrazbo s področja prevajanja ali drugo mednarodno priznano diplomo relevantnega področja, najmanj tri leta izkušenj (za splošna besedila) oziroma pet let izkušenj (za strokovna besedila) iz prevajanja, revidiranja ali lektoriranja, delajo s prevajalsko programsko opremo (specializirani programi za prevajanje, orodja Microsoft Office) in so odzivni, odgovorni, vestni ter natančni.

Izkušene vodje projektov, ki stremijo k preventivi in aktivnemu iskanju rešitev. Zaposlujemo sodelavce, ki imajo univerzitetno izobrazbo, obvladajo poslovno komunikacijo v slovenščini in angleščini, so proaktivni, zavzeti, samostojni in jih odlikuje ekipni duh.

Upoštevanje referenčnih materialov, med katere uvrščamo glosarje, terminološke baze, slovarje, smernice, standarde in druga gradiva, ki prevajalcem pomagajo pri izbiri ustrezne terminologije in besedišča za določen tip besedila.  Več informacij o tem, kako izbiramo referenčne materiale, bomo podali v enem od naših prihodnjih člankov. Vabljeni, da nas spremljate!

Proces prevajanja je živ kot jezik sam. Zavedamo se, da smo le ljudje in so napake del življenja. Prav zato smo razvili zgoraj opisane postopke, ki napake prepoznajo in jih odpravijo, preden bi lahko povzročile nepopravljivo škodo. Kljub temu, da se zdi zagotavljanje kakovosti objektiven in oprijemljiv večplasten proces, gre v resnici za pravo umetnost – pazljivo ohranjanje ravnotežja med vsemi, vpletenimi v prevajalski proces, z namenom doseganja popolnega prevoda.

Poraja se vprašanje: je popoln prevod sploh mogoče ustvariti? Če je odgovor ne, kaj še lahko naredimo, da se temu idealu čim bolj približamo?
Z zanimanjem bomo prebrali vaša mnenja!