Čas branja: 6 min

Izbira specializacije za prevajalca ni lahka odločitev – pretehtati mora vse možnosti in ob tem upoštevati poznavanje določenega področja in zanimanje zanj. Odločitev za prevajanje medicine in farmacije je lahko sprejeta zavestno ali pa posledica nepredvidenih dogodkov in življenjskih okoliščin. Medicinskim prevajalcem pa je zagotovo skupna ljubezen do jezikov in vsega, povezanega z medicino. To seveda še ne pomeni, da imajo »nadčloveško« količino znanja in so strokovnjaki na vseh področjih. Znanje nenazadnje ni nekaj, kar nam je položeno v zibelko, pač pa je plod prirojene radovednosti in vloženega truda. Pomembna vira za pisce in prevajalce s področja medicine in farmacije sta Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (ang. International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems – ICD) ter Mednarodna nelastniška imena (ang. International Nonproprietary Names – INN). Oba ponujata vpogled v širšo in jasnejšo sliko strokovnega področja, s čimer strokovnjakom omogočata globlje poznavanje področja, prevajalcem pa pripravo natančnejših prevodov.

Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB)

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB) je globalni standard za podatke o zdravju, klinično dokumentacijo in vodenje statistike. MKB je leta 1948 ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki klasifikacijo vse od nastanka tudi upravlja in posodablja.

MKB je mednarodni standard za poročanje o boleznih in drugih zdravstvenih stanjih, uporablja pa se ga tudi v namene diagnostike, zdravljenja in raziskovanja zdravstvenih stanj. SZO države članice že od 60. let prejšnjega stoletja obvezuje, da za beleženje in poročanje statistik o umrljivosti in obolevnosti (tako na državni kot mednarodni ravni) uporablja trenutno veljavno različico MKB. To redno posodabljajo, saj je njena primarna naloga spremljanje razvoja na področju medicine in farmacije. Najnovejša, deseta različica MKB (MKB-10) je v veljavo stopila maja 1990. Od tedaj jo redno uporablja več kot 150 držav in je na voljo v več kot 40 jezikih. Prvega januarja 2022 jo bo nadomestila enajsta posodobitev, MKB-11.

Po definiciji s spletne strani SZO »MKB opredeljuje svet bolezni, motenj, poškodb in drugih zdravstvenih stanj, ki so zabeležena na celovit in hierarhičen način«. Zaradi podrobno razdelane klasifikacije je MKB odličen vir za pripravo medicinskih in farmacevtskih prevodov. Že sama terminologija, povezana z boleznimi, je ključnega pomena za prevajalce medicinskih besedil, a MKB poleg tega opredeljuje še termine, povezane z zdravili, alergeni, kemikalijami in histopatologijo, zaradi česar je nepogrešljiv vir  tudi za prevajalce farmacevtskih besedil.

Mednarodna nelastniška imena (MNI)

Sistem  Mednarodnih nelastniških imen (MNI) je še eden od uporabnih virov, ki ga že več kot 70 let ureja SZO. Namen mednarodnih nelastniških imen (ali generikov) je olajšati komunikacijo med državami glede vsake posamezne aktivne učinkovine, ki je na trgu kot farmacevtski proizvod. Zdravila imajo na trgu različna imena in/ali vsebujejo več kot eno aktivno učinkovino. Prav zato je z vidika varnosti pacientov pomembno, da imamo za aktivne učinkovine nedvoumna in mednarodno prepoznana imena, saj tako pomembno zmanjšamo verjetnost napak pri predpisovanju. Od ustanovitve MNI do danes se je v bazi nabralo več kot 7000 imen, vsako leto pa zbirko obogati še približno 150 novih.

Pred uvedbo sistema MNI je veliko držav uporabljalo lastne standarde za nelastniška imena – nekatera  so v uporabi še danes. Žal pa je stari sistem povzročil zmedo: paracetamol, analgetik, ki je v rabi po vsem svetu,je na Japonskem in v ZDA znan kot acetaminophen.  Več o tem si lahko preberete v našem članku Medicinska terminologija in različice angleščine #2:  Terminologija.

SZO v smernicah o MNI piše: »nelastniška imena so namenjena uporabi v farmakopejah, etiketah, informacijah o zdravilih, oglaševanju in drugih promocijskih materialih, regulaciji zdravil in znanstveni literaturi ter kot osnova za lastniška imena, npr. pri generikih. Njihovo uporabo običajno zapoveduje državna – ali v primeru evropske skupnosti mednarodna – zakonodaja. Mednarodno sodelovanje je privedlo do tega, da so danes (z redkimi izjemami) tudinelastniška imena, uveljavljena v določenih državah (v VB British Approved Names (BAN),v Franciji Dénominations Communes Françaises (DCF), na Japonskem Japanese Adopted Names (JAN) in v ZDA United States Adopted Names (USAN)), enaka imenom INN.«

SZO izdaja mednarodna nelastniška imena v sledečih jezikih: angleščini, latinščini, francoščini, ruščini, španščini, arabščini in kitajščini. Ostali jeziki imena običajno prevzemajo z manjšimi razlikami v zapisu.

Aktivne učinkovine v istem terapevtskem ali kemijskem razredu imajo običajno isto končnico, na primer:

  • -aza pri encimih (npr. alteplaza, tilaktaza),
  • -azepam pri benzodiazepinih (npr. lorazepam, diazepam),
  • -kain pri lokalnih anestetikih (npr. lidokain, kokain),
  • -olol pri blokatorjih receptorjev beta (npr. propranolol, bisoprolol),
  • -pril pri zaviralcih angiotenzin-konvertaze (npr. ramipril, benazepril),
  • -sartan pri zaviralcih angiotenzina II (npr. losartan, valsartan),
  • -tinib pri zaviralcih tirozin-kinaze (npr. lorlatinib, neratinib),
  • -vastatin pri skupini učinkovin za zniževanje holesterola v krvi (npr. simvastatin, rosuvastatin) in
  • -vir pri protivirusnih učinkovinah (npr. atazanavir, ritonavir).

V nekaterih primerih imena tvorimo z dodajanjem predpone, na primer:

  • cef- pri cefalosporinih (npr. cefaleksin, cefaklor).

V izogib napakam lastniška imena zdravil (blagovne znamke) ne smejo vsebovati ali biti izpeljana iz korenov, ki so v uporabi v mednarodnih nelastniških imenih. MNI se lahko registrira skupaj z imenom proizvajalca, dokler to drugemu proizvajalcu ne preprečuje, da stori enako. Pravila za poimenovanje zdravil običajno pripravi državna agencija za regulacijo zdravil (v Sloveniji je to JAZMP), a morajo slediti enakim principom, vključno z MNI.

Zakaj je sistem MNI tako uporaben za prevajalce medicinskih in farmacevtskih besedil? Pomemben je predvsempri prevajanju med dvema različnima sistemoma poimenovanj (na primer pri paracetamolu, kot smo omenili zgoraj). Vse aktivne učinkovine morajo biti v prevodu pravilno poimenovane. Pri učinkovinah, ki imajo uveljavljeno mednarodno nelastniško ime, lahko med jeziki prihaja do manjših razlik v zapisu, kar se mora odražati tudi v prevodu.

Odločitev za specializacijo prevajanja medicine in/ali farmacije lahko prevajalcu povsem spremeni življenje, saj zahteva predanost, neprestano učenje, radovednost in usvojitev veščin raziskovanja virov. Le tako lahko zagotovi natančen in kakovosten prevod. V Alammi smo zavezani k sodelovanju s prevajalci, ki izpolnjujejo vse naštete kriterije, in vedno oprezamo za novimi sodelavci. Naše stranke so lahko mirne, saj so njihova medicinska in farmacevtska besedila v dobrih rokah. Si želite iz prve roke preveriti našo kakovost? Oglasite se nam na info@alamma.eu.

This post is also available in: English