Čas branja: 4 min

Na našem blogu smo že več člankov posvetili različnim vrstam pisnega prevajanja, od podnaslavljanja in transkreacije do sodnih prevodov, a se doslej še nismo dotaknili čudovitega sveta tolmačenja. Z današnjim dnem to krivico odpravljamo in odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj o tej dinamični storitvi.

Kaj je tolmačenje in kako se razlikuje od (pisnega) prevajanja?

Tolmačenje poteka sočasno z govorjenim besedilom, kar pomeni, da publika tolmačeno besedilo sliši z nekaj-sekundnim zamikom za izvirnikom. Glavna razlika med prevajanjem in tolmačenjem je v mediju: pri prevajanju govorimo o pisnih, pri tolmačenju pa o govorjenih besedilih. Dejavnosti imata veliko skupnih točk, a tolmačenje zahteva obvladovanje specifičnih veščin, izrazito hitro razmišljanje in prilagodljivost.

V nasprotju s pisnim prevajanjem tolmačenje poteka »v trenutku«. Poslušanje, analiza slišanega in poustvarjanje le-tega v drugem jeziku potekajo sočasno, kar zahteva visoko raven koncentracije in leta urjenja. Pri prevajanju imamo v nasprotju s tem na voljo sorazmerno veliko časa za razmislek o ustreznem besedišču ter registru, raziskovanje in odpravljanje pomanjkljivosti s pomočjo revizije. Čas je luksuz, ki ga tolmačenje ne pozna  – razmišljati je treba hitro in ustvariti jasen ter tekoč prevod, ki le nekaj sekund »zaostaja« za izvirnim govorjenim besedilom. Nekatere posameznice in posamezniki se  ukvarjajo tako s prevajanjem kot tudi s tolmačenjem (in obratno), a v večini primerov sta to ločeni karierni poti.

Katere so glavne vrste tolmačenja?

O vrstah tolmačenja bomo podrobneje govorili v našem naslednjem članku, a če le na kratko povzamemo, ločujemo med dvema, konsekutivnim in simultanim tolmačenjem. Pri prvem izmenjaje poslušamo izvirno in tolmačeno besedilo, pri čemer intervali lahko trajajo vse od nekaj povedi pa do (dolgih) 15 minut. Simultano tolmačenje poteka sočasno z govorom brez prekinitve govorjenega besedila, poslušalke in poslušalci pa prevod poslušajo prek slušalk ali, v redkejših primerih, šepetano. V naslednjem članku bomo med drugim pisali tudi o tem, katera vrsta tolmačenja je najbolj primerna za določeno vrsto dogodka.

Kje se tolmačenje izvaja?

Tolmačenje je del širokega spektra javnih in zasebnih dogodkov, ki se jih udeležujejo osebe iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. Tolmaška ekipa je vedno prisotna na uradnih dogodkih, kot so vladni obiski, srečanja na vrhu, mednarodne konference ipd. Med najbolj znane dogodke z rednim tolmačenjem sodijo seje institucij EU, kjer udeleženke in udeleženci lahko govorijo v katerem koli od 24 uradnih jezikov Evropske unije. Tolmačke in tolmači iz vseh držav članic poskrbijo, da seje vsak lahko spremlja v svojem maternem jeziku in se s tem izognejo vsakršnim jezikovnim preprekam ali šumom v komunikaciji.

Kako poteka tolmačenje?

Kot omenjeno, je tolmačenje izjemno naporna aktivnost, ki zahteva vrsto let izobraževanja in prakse. Podobno kot pri prevajanju se tudi tolmačke in tolmači velikokrat specializirajo za eno ali več strokovnih področij in podučijo o besedišču, specifičnem za izbrano industrijo. Ne glede na specializacijo pa pred samim dogodkom potrebujejo nekaj časa za pripravo, da lahko preučijo gradiva in se dodatno seznanijo s tematiko. Da se dobro pripravijo in zagotovijo kakovostno tolmačenje, vnaprej potrebujejo vse relevantne dokumente ter podatke o govorcu, lokaciji ter trajanju dogodka in vseh drugih podrobnostih, ki so na voljo. Bolje kot se tolmačka ali tolmač lahko pripravi, bolj tekoče in natančno bo tolmačenje.

Če bo na dogodku sodelovalo več govork in govorcev ali bo trajal dlje časa, je treba zagotoviti dovolj premorov. Pri obsežnejših dogodkih je sicer priporočljivo najeti večjo tolmaško ekipo, ki se med delom izmenjuje.

Kaj pa sodno tolmačenje?

Zdaj smo odgovorili na nekaj osnovnih vprašanj o konferenčnem tolmačenju, pogosto pa se srečujemo tudi s sodnim tolmačenjem, pri čemer pa je treba poudariti, da pojmov kljub podobnemu imenu ne gre metati v isti koš. Sodne tolmačke in tolmače imenuje Ministrstvo za pravosodje in njihova osnovna naloga je prevajanje in overjanje (pisnih) prevodov uradnih listin. Občasno sicer tudi tolmačijo v uradnih institucijah (npr. sodiščih ali upravnih enotah), a v nasprotju s konferenčnim tolmačenjem to ne predstavlja glavnine njihovega dela. Osebe, ki se ukvarjajo s konferenčnim tolmačenjem, se ne ukvarjajo nujno tudi s sodnim, in obratno. Sodne tolmačke in tolmače po opravljenem izpitu imenuje pravosodno ministrstvo, formalno izobrazbo za konferenčno tolmačenje pa je mogoče pridobiti na Univerzi v Ljubljani ali Mariboru.

 

V Alammi redno organiziramo tolmačenja za naše stranke in sodelovali smo že na široki paleti dogodkov – od manjših poslovnih sestankov do dvoranskih prireditev s svetovno znanimi imeni. Če potrebujete storitev konferenčnega tolmačenja, nam pišite na info@alamma.eu in sporočite, kaj imate v načrtu ter kako vam lahko pomagamo!