Čas branja: 5 min
Orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. Computer-assisted translation – CAT) so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost prevajalskega procesa in poudarila ključno vlogo prevajalcev v njem. Večina poklicnih prevajalcev ta orodja namreč danes redno uporablja. Gre za specializirano prevajalsko programsko opremo, ki ji poenostavljeno rečemo kar »prevajalsko orodje.« Njegova vloga je pomoč pri prevajanju in optimizacija prevajalskega procesa ter izboljšanje kakovosti prevodov. Prevajalska orodja vključujejo:
- pomnilnike prevodov,
- terminološke baze in
- orodja za samodejno preverjanje kakovosti.
Prevajalsko programsko opremo lahko uporabimo za izdelavo pomnilnikov prevodov. Ti so baze podatkov, v katerih hranimo prevode, pripravljene za določeno stranko. Prevedena besedila so razdeljena na segmente, vsak od teh pa je nadalje razdeljen na poved ali besedno zvezo v izvirnem jeziku in pripadajoč prevod. Z vsakim novim naročilom prevajalska orodja primerjajo povedi v novem izvirniku z obstoječimi povedmi, shranjenimi v pomnilniku prevodov, in izračunajo odstotek ujemanja (povedano drugače: v kolikšni meri se novo besedilo ujema z že prevedenimi). Segmente, ki so že bili prevedeni v sklopu enega prejšnjih naročil in so shranjeni v pomnilniku prevodov, orodje nato prevajalcu avtomatsko predlaga kot možen prevod.
Kaj so prednosti prevajalskih orodij?
Prednosti za naročnika:
- boljša kakovost prevodov,
- krajši čas izvedbe,
- doslednejša raba terminologije,
- enotno besedišče (uporaba obstoječih prevodov, kjer je to mogoče),
- združljivost formatov (prevodi so izvoženi v enakem formatu datoteke kot izvirni dokumenti in tako ohranijo oblikovanje in metapodatke).
Prednosti za prevajalce in prevajalske agencije:
- večjo količino besedil lahko prevedemo v krajšem času,
- več prevajalcev lahko hkrati dela na enem projektu (s prevajalskim orodjem v oblaku), kar omogoča izvedbo v primeru tesnega roka,
- uporaba terminoloških baz in pomnilnikov prevodov,
- poenostavljen postopek (prevod, lekturo in pregled kakovosti opravimo v enem programu),
- samodejno preverjanje kakovosti,
- natančna samodejna (statistična) analiza dokumentov, poslanih v prevod,
- obdelava najpogostejših formatov datotek (InDesign, HTML, XML itd.),
- v sklopu enega projekta lahko sočasno prevajamo več dokumentov in obenem zagotavljamo doslednost prevodov.
Kaj pa strojno prevajanje?
Strojno prevajanje (ang. machine translation – MT) je izraz za prevod, ki ga ustvari računalniški program brez človeškega posredovanja. Zametki strojnega prevajanja segajo v 50. leta preteklega stoletja. [1] Strojno prevajanje je kompleksen računalniški postopek,sestavljen iz analize izvirnega besedila in priprave prevoda. Na voljo je več pristopov oziroma modelov, najpogostejša pa sta statistično strojno prevajanje (ang. statistical machine translation – SMT) in nevronsko strojno prevajanje (ang. neural machine translation – NMT). Strojno prevajanje temelji bodisi na vse bolj zmogljivih orodjih za jezikovno analizo in statističnih modelih, ki so zgrajeni na podlagi dvojezičnih korpusov, bodisi na strojih, ki so osnovani na globokem učenju. Ti samodejni (instantni) prevajalniki lahko prevedejo celotne dokumente v le nekaj sekundah. Najprepoznavnejši je zagotovo Google prevajalnik (ang. Google Translate).
Kljub temu, da hitrosti strojnega prevajanja ostali prevajalski procesi ne morejo prekositi, strojno prevajanje še daleč ni brez omejitev. Kakovost strojnih prevodov je na primer velikokrat zelo pomanjkljiva. Največ težav predstavljajo dobesedni prevodi, ki so pogosto nenavadni, tuje zveneči ali celo popolnoma nesmiselni. Rezultat je sicer precej odvisen od ciljnega jezika. Ohranjanje terminološke skladnosti v prevodu je še ena ključna težava, saj si strojni prevajalnik ne zapomni, katere besede je uporabil za prevod predhodne povedi. Zaradi zgoraj naštetega praviloma skoraj vse strojne prevode, namenjene nadaljnji rabi, pregleda in uredi, prevajalec (v angleščini se postopku reče post-editing). Včasih pregled in urejanje takšnega prevoda zahteva več časa, kot če bi prevod pripravili na »tradicionalen« način. Kljub temu je lahko priprava urejenega strojnega prevoda hitrejša od ustaljenih metod, kakovost pa v določenih primerih primerljiva.
Kakšna je razlika med strojnimi prevajalniki in prevajalskimi orodji?
V skladu s standardom NF EN ISO 17100 je definicija strojnega prevajanja »samodejen prevod pisnega ali govorjenega besedila iz enega naravnega jezika v drugega z uporabo računalniškega sistema«.[2] Ker takšen prevod ustvari programska oprema brez človekovega posega, strojno prevajanje služi hitremu pregledu vsebine ne glede na izvirni jezik in ima, kot omenjeno zgoraj, precej omejitev.
Prevajalsko orodje je za prevajalca v današnjem času nepogrešljiva pomoč pri pripravi prevoda. Ta specializirana programska oprema v prevodu ohranja format izvirnega dokumenta, omogoča shranjevanje strankine terminologije in slogovnih preferenc v pomnilnike prevodov in uporabo terminoloških baz ter orodij za samodejno preverjanje kakovosti. Prevajalska orodja torej ne zagotavljajo le skladnosti prevodov, pač pa izboljšajo njihovo kakovost in pohitrijo čas priprave, posledično pa znižajo stroške in dolgoročno skrajšajo roke oddaje.
Razlika je v človeškem pristopu
Strojne prevode v celoti pripravi računalniški program, nato pa jih (vendar ne vedno) pregleda in uredi prevajalec, ki se spozna na zadevno strokovno področje, prevode, pripravljene s pomočjo orodij za računalniško podprto prevajanje, pa v celoti pripravi prevajalec.
Med enim in drugim postopkom obstajajo bistvene razlike, zato je pomembno, da med njima razlikujemo. V obeh primerih pri prevajalskem procesu sodeluje računalniški program, a v izrazito drugačni vlogi. Tudi v Alammi si delo lajšamo in pohitrimo s pomočjo sodobne tehnologije, a smo hkrati tudi srčni zagovorniki človeškega pristopa in prednosti, ki jih ta prinaša. Naši prevajalci s pridom izkoriščajo prevajalska orodja, s pomočjo katerih strankam zagotovimo kakovosten in predvsem »človeku prijazen« prevod. Kljub temu je treba priznati, da lahko v sodobnem času tudi strojno prevajanje ustreza potrebam določenih strank.
Če se vam je članek zdel uporaben, a ni odgovoril na vsa vaša vprašanja o razlikah med obema procesoma, nam brez oklevanja pišite na e-naslov info@alamma.eu. Z veseljem vam pomagamo!
Viri:
[1] https://www.trados.com/fr/solutions/machine-translation/, obiskano dne 2. 6. 2021
[2] http://normedequalite.iso17100.com/, obiskano dne 2. 6. 2021