Čas branja: prib. 6 min

Lokalizacija merskih enot, decimalnih števil, časa in datumov

V Alammi se ne ponašamo zgolj s prevajanjem besedil naših naročnikov, pač pa tudi z lokalizacijo, tako v jezikovnem kot tudi kulturnem smislu. Prevajalski proces dandanes zajema veliko več kot le prevajanje besed. Sporočilo besedila je treba lokalizirati, tj. prilagoditi ciljni publiki, saj le tako v celoti doseže svoj namen. Kaj razumemo pod pojmom lokalizacija?

Lokalizacija je prilagoditev izdelka ali storitve tako, da izpolni potrebe določenega jezika, kulture ali regije. Značilnost ustrezno lokalizirane storitve je da ustvarjanje občutka, da je nastala znotraj lokalnega okolja, ne da je zgolj jezikovno prilagojena ciljnemu uporabniku. Iz tega je razvidno, da je lokalizacija več kot le prevod. Le-ta je del procesa lokalizacije, ki pa posebno pozornost posveča tudi dolžini besedila, lokalnim frazemom, kulturnim referencam, oblikam zapisa datuma, formatu papirja, merskim enotam ipd. Vse našteto je še posebej pomembno pri prevajanju medicinskih in farmacevtskih besedil.

Lokalizacija: ne zgolj vprašanje jezika

Imperialni ali mednarodni sistem merskih enot (SI)
Danes prevladuje uporaba mednarodnega metričnega sistema, v nekaterih okoljih (ZDA, Liberija in Mjanmar) pa je še vedno pogostejša raba imperialnega sistema. Izbira ustreznih merskih enot je pomembna, saj se s tem izognemo zmedi ali odtujitvi ciljnega uporabnika.

Na primer:

    • V ZDA večinoma uporabljajo imperialne enote.
    • Ko dokument, ki vsebuje imperialne enote, lokaliziramo za rabo na evropskem trgu, je pomembno, da imperialne enote pretvorimo v mednarodne, ki so v rabi v EU.
    • V Veliki Britaniji so v glavnem prešli na mednarodni sistem, a v določenih primerih še vedno posegajo tudi po imperialnem: npr. pri fizičnih razdaljah, hitrosti vozil, teži plemenitih kovin, pa tudi pri količini mleka, piva in cidra.1

Decimalna števila in tisočice
V rabi sta dva načina zapisa decimalnih števil: decimalna vejica in decimalna pika.

    • V angleščini je standardni zapis s piko,
    • v preostalih evropskih jezikih pa uporabljamo vejico.

Da zadevo še malce začinimo, tako vejice kot pike uporabljamo tudi za ločevanje tisočic.

    • V angleščini za ločevanje tisočic uporabljamo vejice,
    • v preostalih evropskih jezikih pa pike.

Če povzamemo:

Število (zapisano z besedo) angleščina ostali evropski jeziki
dva tisoč tristo devetnajst in tri četrtine 2,319.75 2.319,75

Izražanje časa in datuma
Pri zapisu časa je prva in najpomembnejša razlika uporaba 12- in 24-urnega formata.

    • V ZDA je v uporabi primarno 12-urni format, del dneva pa se označi z a.m. (dopoldne) in p.m. (popoldne)2, npr. 4.30 p.m (16.30). Izjema je vojska, kjer zavoljo natančnosti prednjači 24-urni format, npr. 23:00 ali 8.00
    • V Veliki Britaniji sta v uporabi tako 12- kot tudi 24-urni format, izbira pa je prepuščena posamezniku. Sprejemljivi zapisi: 16:30, 16.30 ali 4.30 p.m.
    • Ostali evropski jeziki priznavajo samo 24-urni format. Ure in minute najpogosteje ločujemo z dvopičjem.

Opomba: Francoščina ima lastna pravila za zapis časa. Ustrezen zapis ure zahteva uporabo nedeljivega presledka3 pred in za črko h, ki je kratica za uro. Na primer: 10 h 30, in ne 10h30. Posebno pozornost zahteva tudi zapis ure pol enih zjutraj. V 12-urnem formatu se to zapiše 12:30 a.m., kar v francoščini postane 0 h 30, in ne 12 h 30. Francoščina prav tako predvideva izpust ničle, tako je priporočljiv zapis 13 h, in ne 13 h 00. V angleščini je to 1.00 p.m., v slovenščini pa 13.00. Še en primer ustreznega zapisa je 7 h, in ne 07 h (ANG: 07.00 a.m., SLO: 7.00).

Govorci slovenščine bodimo pozorni na sledeče možnosti zapisa časa: Štirinajsto uro običajno zapisujemo kot 14.00 (zapisano s piko in ne dvopičjem). Rečemo lahko tudi, da smo z nekom dogovorjeni ob 14. uri ali ob 14h (pri čemer je lahko h tudi nadpisan: 14h). Kombinacija izrazov (npr. »Ob 14h uri«) je slovnično neustrezna.

Tudi pri datumih lahko pride do zmede ali nejevolje: ali 4/5/15 pomeni peti april (kot v ZDA) ali četrti maj (kot v Evropi)? Razlika je lahko življenjskega pomena. Na splošno velja sledeče:

    • V ZDA je standardni zapis mesec/dan/leto, na primer 12/04/21 oziroma December 4, 2021.
    • V VB je običajni vrstni red dan/mesec/leto, a se v zadnjem času pogosto pojavlja tudi zapis leto-mesec-dan, ki je v skladu s standardom ISO 8601, na primer: 04/12/21, 4 December 2021 ali 2021-12-04.
    • Ostali evropski jeziki uporabljajo format dan.mesec.leto, na primer: 04.12.2021. Tako je tudi v slovenščini, le da pikam sledi (nedeljiv) presledek, npr. 4. 12. 2021.

Format papirja
Dokumenti so običajno velikosti A4 (210 x 297 mm), kar je tudi evropski standard, ali pa sledijo ameriškemu pisemskemu formatu (8,5 x 11 inčev oz. 216 x 279 mm). Kljub majhni razliki v velikosti, le-ta vpliva na oblikovanje, prelom strani in sam videz natisnjenega dokumenta.

Zgornji primeri prikazujejo, kako lokalizacija ob upoštevanju poslovnega in kulturnega okolja ciljne publike prevod dvigne na višji nivo. S sodelovanjem med vami, našimi strankami, in našo agencijo lahko vaše želje prepoznamo in vaši ciljni publiki zagotovimo besedila, ki jih pričakujejo in dobro razumejo. Če se z lokalizacijo seznanjate prvič ali imate kakršno koli vprašanje o tem, kako obravnavamo vaša naročila prevodov ali lokalizacije besedil, vam z veseljem pomagamo.

Kakšno je vaše mnenje? Bi v zvezi z lokalizacijo besedil želeli še kaj izpostaviti?


1 Nekatere imperialne enote se med VB in ZDA razlikujejo: ena imperialna galona v Veliki Britaniji znaša 4,546 litrov, galona v ZDA pa 3,785 litrov.
2 AM in PM se lahko zapiše tudi kot a.m./p.m., am/pm ali A.M./P.M. V britanski angleščini je pogostejši zapis z malimi črkami.
3 Nedeljiv presledek je presledek, ki se ne bo prenesel v naslednjo vrstico. S tem sta elementa levo in desno od takšnega presledka (npr. besedi, številki ali simbola) povezana in ob prelomu vrstice ne bosta pristala vsak v svoji vrstici. Takšen presledek je priročen v primerih, ko bi neustrezen prelom vrstice lahko vplival na pomen. (vir)