Čas branja: 5 min

Medkulturna komunikacija je neločljivo povezana z družbeno odgovornostjo, česar se zavedajo vsi dobri prevajalci in tolmači. Če želimo, da bo naše sporočilo uspešno prehajalo med različnimi jeziki in kulturami, moramo vedno upoštevati etične smernice. Vse to je del družbene odgovornosti.

Tolmači, specializirani za medicino, se dnevno soočajo z etičnimi dilemami. Pri delu morajo vedno ostati nepristranski, spoštljivi in mirni, pri tem pa morajo upoštevati kulturne razlike med udeleženci. To še posebej velja v zelo stresnih okoliščinah, kot so nudenje prve pomoči ali posegi, kjer je ogroženo življenje pacienta.

Tudi prevajalci se soočajo z etičnimi dilemami, čeprav o njih redkeje razpravljamo. Večina večjih mednarodnih ali narodnih prevajalskih društev je zato uvedla etični kodeks ali profesionalne standarde, ki slonijo na načelih kakovosti, zvestobe, natančnosti, nepristranskosti, zaupnosti in odgovornosti ter nenehnega strokovnega razvoja. V nadaljevanju članka bomo preučili, kako lahko prevajalci na področju medicine sledijo tem vrednotam.

Ključne vrednote pri prevajanju medicinskih besedil

Profesionalnost je predpogoj za kakovost. Pomeni odgovornost, upoštevanje rokov in ostalih dogovorov.  Odgovorni ponudniki jezikovnih storitev (posamezni prevajalci ali agencije) se specializirajo za omejeno število področij in storitev. Sploh ko govorimo o medicinski in farmacevtski industriji, kjer je odgovornost velika, se morajo prevajalci zavedati meja svojega znanja in izkušenj in sprejemati le naročila, ki sodijo na področje, za katerega so se specializirali. Prevajalec, specializiran za področje oftalmologije in otorinolaringologije, bo na primer najverjetneje zavrnil prošnjo za prevod visoko strokovnega besedila s področja kardiologije.  Takšen jezikoslovec je zagotovo tudi odličen raziskovalec, a bi ga tovrstna naloga najverjetneje pognala izven cone udobja in mogoče celo presegla njegove sposobnosti.

Neprestan strokovni razvoj prevajalčevega znanja na področjih specializacije lahko to dejstvo spremeni. Lahko se namreč zgodi, da je več strokovnih področij združenih znotraj enega dokumenta. Če se prevajalec s takšnimi besedili redno srečuje, mu novo strokovno področje lahko postane dovolj domače, da se mu natančneje posveti in se priuči njegovih specifik (npr. terminologije).

Kakovost je v središču vsakega strokovnega prevoda, a se definicija razlikuje glede na besedilo.  Kakovostni prevodi medicinskih besedil so uravnoteženi med natančnostjo in dostopnostjo ciljnemu bralcu. Zahtevna terminologija, ki jo uporabljajo zdravstveni strokovnjaki, ni primerna za besedila, namenjena bolnikom. V tržnih besedilih je znak kakovosti približanje besedila ciljni publiki, kar pomeni, da je berljivost besedila lahko pomembnejša od natančnosti. V besedilu se lahko pojavi šala ali kulturna referenca, ki ob dobesednem prevodu ne bi imela smisla. V takem primeru prevajalci poiščejo uveljavljeno šalo ali referenco v ciljnem jeziku, ki bralcu vzbudi enake občutke.

Drugače pa je pri prevajanju medicine in farmacije, kjer je natančnost ključna. Brez nje so tveganja za farmacevtska podjetja, proizvajalce medicinskih naprav in predvsem uporabnike nepopisna. Le ena napačna črka (npr. mg namesto μg) ali napačno postavljena decimalna vejica lahko privede do resne (fizične in pravne) škode.

Prav v primeru, ko se napake v prevodih vseeno zgodijo, je pomembno sprejeti odgovornost. Motiti se je človeško. Kdor je storil napako, mora zanjo prevzeti odgovornost in čim prej poskrbeti, da se napako odpravi in v prihodnje prepreči.

Prevajalec mora prav tako ostati nepristranski v odnosu do tematike, ki jo prevaja. Vsakršen konflikt interesov mora biti jasno izražen, kar vključuje vsa osebna, etična ali verska prepričanja, ki bi lahko vplivala na prevajalčevo delo. Lahko se na primer zgodi, da posameznik, ki nasprotuje splavu, prejme prošnjo za prevod marketinških materialov zagovornikov pravice do splava. Brez upoštevanja načela nepristranskosti bi takšna razlika med prepričanji po vsej verjetnosti vplivala na kakovost prevoda. Če je prevajalec mnenja, da zaradi osebnega prepričanja ne bo zmožen zvesto slediti izvirnemu besedilu, je po načelu etike dolžan naročilo zavrniti. Vsak bralec si zasluži, da prevedena besedila v celoti predstavljajo avtorjeva prepričanja.

Osnovni gradnik prevajalske etike je tudi zaupnost. Ta sega dlje od podpisa izjave o nerazkrivanju informacij ali hrambe elektronskih sporočil in prejetih datotek na varni lokaciji. Za izvedbo naročila brez predhodnega privoljenja naročnika ni dovoljeno najeti zunanjih sodelavcev.  Ti elementi zaupnosti so v današnji družbi skoraj samoumevni, a je vseeno zaželeno, da vam prevajalci ali agencije izrecno potrdijo, da jih dosledno upoštevajo.

Kot stranka morate biti pazljivi in sodelovati s ponudniki jezikovnih storitev, ki delijo vaše vrednote. Postopki za nadzor kakovosti in obvladovanje tveganj so potrebni za preprečitev težav, ki bi jih vaše podjetje lahko imelo zaradi neustreznih prevodov.  Z natančnim preverjanjem lahko te opozorilne znake hitro opazite in jih odpravite, zato ne pozabite, da je skrbno vlaganje časa v preventivo bistveno boljše od kurative.

Bi po vašem mnenju morali izpostaviti še kakšno etično dilemo v obziru do prevodov besedil s področja medicine in farmacije? Katere so druge pasti, na katere mora biti prevajalec pozoren? Z veseljem širimo naša (etična) obzorja, zato nam svoja mnenja pošljite na info@alamma.eu ali nam pišite prek družbenih omrežij (LinkedIn, Facebook).

 

* Mednje sodijo na primer: Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS), American Translators Association (ATA) (ZDA), Institute of Translation and Interpreting (ITI) (VB) in Société Francaise des Traducteurs, SFT (Francija).