Čas branja: 7 min
Redkokdaj se zgodi, da smo lahko na lastne oči priča razvoju in širitvi jezika, še posebej besedišča. Običajno traja vsaj nekaj let, da lahko slehernik opazi konkreten napredek v razvoju (ali pojavu nove) terminologije v splošni rabi, saj terminološki razvoj navadno pripisujemo stroki. Vsake toliko pa se v naši družbi pojavi nekaj tako radikalno drugačnega, novega ali vplivnega, da prodre tudi v jezikovno rabo. Tak pojav je bil vsekakor koronavirus. Začel se je kot oddaljeni eksotični virus, za katerega smo bili prepričani, da bo prej ali slej minil, da bo osrednja tema novic mesec, morda dva, potem pa bo izginil ali vsaj poniknil, kot se je to zgodilo s ptičjo gripo, svinjsko gripo in SARS-om pred njim.
A to se ni zgodilo. Čez dobra dva meseca bo minilo drugo leto od prve razglasitve epidemije, dneva, ko se je življenje večine Slovencev spremenilo, s tem pa se je spremenil tudi jezik, ki ga uporabljamo v zvezi s koronavirusom. Knjižna slovenščina je pri prevzemanju besedišča drugih jezikov zloglasno toga. V pogovornem jeziku se to kaj hitro zgodi, sploh, če poslušamo sleng, knjižni jezik pa je do tujk veliko bolj zadržan. Ta nasprotja med »pravim« (izvorno) slovenskim besediščem in tistim prevzetim so opazna tudi pri razpravah o novem besedišču, povezanim s koronavirusom.
Najboljši viri za slovenski jezik
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP) sta ključna normativna priročnika, ki določata pravilno oziroma ustrezno rabo slovenskega jezika. Po obeh hkrati najlažje brskamo na portalu Fran.si, s katerim upravljajo strokovnjaki z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zaradi narave slovarskega dela je z uslovarjanjem besed zelo težko dohitevati živi jezik, zato je bil v ta namen ustvarjen Sprotni slovar slovenskega jezika (SSSJ), ki je prav tako prosto dostopen. Njegova naloga je zbirati v slovarjih (npr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika) ali jezikovnih priročnikih (npr. v Slovenskem pravopisu) še nepopisano novejše besedje, za katerega se opaža povečana uporaba v vsakdanjem življenju. Pomembno je poudariti, da SSSJ nima normativne in usmerjevalne vloge, kar pomeni, da zgolj popisuje rabo novih besed, je pa ne določa kot pravilno ali napačno.
Za novo besedišče, ki ga ni mogoče preveriti ne v SSKJ-ju ne v SP-ju, in z njim povezane nasvete glede zapisa in uporabe se je najbolje obrniti na spletno mesto Jezikovna svetovalnica. Kot navajajo na spletni strani, je to mesto, »kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarjajo na jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti«. Od ustanovitve leta 2012 se je nabralo že lepo število odgovorov na raznolika vprašanja, zato svetovalnice ne uporabljamo le kot portal za zastavljanje jezikovnih vprašanj, pač pa tudi kot jezikovni priročnik, po katerem lahko iščemo z uporabo iskalnika. V zadnjem času se je nabralo že kar nekaj zapisov v povezavi s covidom-19, ki so nam vsem v veliko pomoč.
Poimenovanje virusa in bolezni
Za bolezen, ki je v zadnjih dveh letih korenito spremenila naša življenja, je odgovoren virus SARS-CoV-2, ki sodi v družino koronavirusov. To je le eno izmed možnih in sprejetih poimenovanj zanj; uporabimo lahko tudi izraz novi koronavirus. Pogosto v medijih zasledimo tudi poimenovanje korona, ki sicer ni napačno, je pa nenatančno. S tem namreč poimenujemo katerega koli iz družine koronavirusov, ne le tega, ki nam preglavice povzroča v zadnjem času.
Kako pa je s poimenovanjem bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2? Kar nekaj različic je slovenščina »preizkusila«, preden smo se, sodeč po vnosih v SSSJ, ustalili na naslednjih uveljavljenih različicah: COVID‑19, covid‑19 (pozor, za imena bolezni je slovenščini ustrezen le zapis z malo začetnico) in koronavirusna bolezen 2019. Več informacij o zapisu in sklanjanju teh terminov najdete v odgovoru na prav to vprašanje na spletni strani Jezikovne svetovalnice.
Slika 1: Tudi črkovalnik programa MS Word še ne dohiteva nove slovenske terminologije.
Povezane zloženke
Zloženke so tisti del novega besedišča, ki še posebej nazorno pokaže, kako je novi koronavirus zaznamoval naš vsakdan. Vsi dnevno govorimo o ukrepih, paketih, zakonih, pozdravih, krizi, paniki, času, humorju in drugih pojmih, povezanih z novim koronavirusom.
Zaradi ekonomike jezika se je beseda korona začela uporabljati ne le kot samostojen samostalnik, pač pa tudi kot pridevnik. Tako so nastale zloženke, kot so koronapaket, koronazakon, koronakriza, koronačas in koronahumor.
Tudi beseda koronavirus je zloženka, ki pa se pojavlja že v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2012) in v drugi izdaji SSKJ-ja (2014). V obeh slovarjih se pojavlja zapisana skupaj, tako kot vse podobne zloženke (npr. norovirus, rotavirus).
Vse zloženke tipa »korona( )[samostalnik]« se tako pojavljajo v zapisu skupaj (npr. koronazakon) in narazen (npr. korona zakon). Zaenkrat se oba zapisa smatrata kot ustrezna, glede na geslo v Slovarju novejšega besedja pa je pogostejši zapis skupaj. Če se v besedilu pojavlja več zloženk tega tipa, je priporočeno poenotenje zapisa.
Prav tako bodite pozorni pri omembi epidemije v povezavi s covidom-19. Beseda epidemija se namreč navezuje na bolezen, ne na virus. Tako je izraz epidemija koronavirusa napačen, ustrezen pa epidemija koronavirusne bolezni 2019, epidemija covid-19 ali epidemija COVID-19.
Kot omenjata avtorja članka v jezikovni svetovalnici, so tudi jezikoslovci »v tem koronskem času (korona času ali času korone) priča hitremu jezikovnemu razvoju, še včeraj neznana beseda se je začela pojavljati v različnih skladenjskih položajih, s pogosto rabo pa dobiva tudi neformalne, pogovorne, žargonske variante, ki jih še prejšnji teden no bilo opaziti«. Trenutne razmere predstavljajo velik izziv ne le za vsakdanje življenje, pač pa tudi za jezik, s katerim ga opisujemo, in za vse, ki se z njim ukvarjajo/-mo. Na temo novega koronavirusa in povezanega besedišča je maja 2020 v oddaji Dobro jutro spregovorila tudi dr. Nina Ledinek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prispevek vam toplo priporočamo v poslušanje.
Za nasvete glede zapisa terminologije, povezane z novim koronavirusom, v angleškem jeziku in nekaterih drugih glavnih evropskih jezikih vas vabimo k branju našega angleškega članka.
Leave A Comment